Blog

V zvezi z enim največjih grozečih stečajev v zgodovini naše države, in sicer v povezavi s podjetjem Signa, se v javnosti pojavljajo vprašanja o učinkovitosti avstrijskega insolvenčnega prava. Investitorji se bojijo za svoj vloženi denar. Pojavlja se izraz "samoupravni sanacijski postopek“(nemško »Sanierungsverfahren mit Eigenverwaltung«). Mnogi seveda ne vedo, kaj ta izraz podrobno pomeni. V svojem članku bi rad okvirno osvetlil temino insolvenčnega prava. 

 

Splošne informacije

Pravna podlaga avstrijskega insolvenčnega prava je tako imenovani insolvenčni zakonik (Insolvenzordnung). Ta zakon je bil sprejet pred 100 leti in je bil seveda sproti prilagojen današnjim okoliščinam. Vsebuje približno 300 določb, že iz obsega zakona je razvidno, da gre za področje, ki je namenjeno strokovnjakom. Samoumevno je, da se mora tudi davkarija podrobno ukvarjati z insolvenčnim pravom, saj so številni podjetniki dolžni državi plačati davke, ti davčni dolgovi pa lahko vodijo tudi v insolventnost. V Sloveniji ureja to kompleksno insolvenčno pravo takozvani zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – skratka ZFPPIPP.

 

Na splošno lahko kot insolventnost označimo položaj, ki nastane, če dolžnik v določenem obdobju ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti ali pa če postane dolgoročno plačilno nesposoben. 

 

Kaj mora sedaj v Avstriji narediti dolžnik?

Dolžnik mora vložiti predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti v 60 dneh po tem, ko postane insolventen ali prezadolžen. Sanacijski postopek s samoupravljanjem mu daje možnost, da še naprej razpolaga s svojim premoženjem, da se osvobodi preostalih dolgov in da reorganizira svoje podjetje.

 

Poleg vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti mora dolžnik zaprositi tudi za sprejetje sanacijskega načrta (nemško Sanierungsplan). V tem sanacijskem načrtu (ki je neke vrste reorganizacija podjetja) mora določiti kvoto, s katero bo poravnal svoje dolgove. V največ dveh letih mora biti sposoben poravnati vsaj 30% odstotkov svojih dolgov.

 

Kaj so najpomembnejše značilnosti sanacijskega postopka s samoupravljanjem?

• dolžnik ohrani pod nadzorom sanacijskega upravitelja (nemško Sanierungsverwalter) pravico do razpolaganja z lastnim premoženjem in lahko še sam vodi svoje podjetje naprej
• postopek zaradi insolventnosti se konča (!!), ko upniki sprejmejo sanacijski načrt in ga sodišče potrdi s pravno zavezujočim učinkom
• če dolžnik izpolni sanacijski načrt (torej je reorganiziral in prestrukturiral svoje podjetje), je oproščen preostalih dolgov
• podjetje se lahko likvidira še le, če sanacijski načrt ni bil pravočasno sprejet.

 

Začetek sanacijskega postopka je javno objavljen na spletu v spisu o insolventnosti (Insolvenzdatei).

Pazite: ti predpisi veljajo načeloma tudi za podjetja iz držav članic EU v Avstriji.

 

Katero sodišče je pristojno?

Pristojno je deželno sodišče. Posebnost: na Dunaju je pristojno sodišče za trgovske zadeve (Handelsgericht Wien), v Gradcu je pristojno deželno sodišče za civilnopravne zadeve (Landesgericht für Zivilrechtssachen). 

 

Kako poteka postopek v praksi?

Sanacjiski postopek začne sodišče samo. Sodišče imenuje že prej omenjenega sanacijskega upravitelja. Dolžnik lahko pod nadzorom tega sanacijskega upravitelja razpolaga s svojim premoženjem in sam nadaljuje poslovanje podjetja. 

 

V tej možnosti nadaljnega razpolaganja in nadaljevanja podjetniške dejavnosti s strani dolžnika vidim osebno potencialno slabost te ureditve – namreč, če se upravitelj in dolžnik preveč dobro poznata, če ima morda nekdo iz njihovega poznanstva celo deleže v podjetju, ki naj bi se prestrukturiralo, potem je lahko ogrožena objektivnost sanacijskega postopka. Upajmo, da takih primerov ni.

 

Po drugi strani pa je ta oblika postopka, če vse poteka objektivno in pravilno, lahko tudi prednost, saj je mogoče domnevati, da dolžnik zelo dobro pozna svoje podjetje in da je v njegovem interesu, da podjetje ostane pri življenju.  

 

Vsekakor je naloga sanacijskega upravitelja, da za sodišče preuči, ali je načrt sanacije izvedljiv in kako realen je predloženi finančni načrt.

Vrhu tega mora spremljati vodenje podjetja in opraviti preverbo stroškov, ki nastanejo zaradi življenjskega sloga zadolženega podjetnika.

 

Kot rečeno, če upniki sprejmejo sanacijski načrt in sodišče le-tega v nadaljevanju tudi potrdi, se uvedeni stečajni postopek po pravnomočnosti potrditve sodišča avtomatično ukine. Dolžnik ponovno pridobi popolno moč razpolaganja. Po izpolnitvi in uresničitvi sanacijskega načrta je oproščen tudi preostalih dolgov.

 

Če pa sanacijski načrt ni bil sprejet v 90 dneh po začetku sanacijskega postopka, se podjetje lahko končno likvidira. Sodišče v takem primeru odvzame samoupravljanje in imenuje stečajnega upravitelja (nemško: Masseverwalter). Vendar je v tej fazi še vedno možen sanacijski postopek brez samoupravljanja. 

 

Kateri dokumenti so potrebni za sanacijski načrt s samoupravljanjem?

• predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti
• predlog za sprejetje sanacijskega načrta 
• sanacijski načrt (30% kvota v dveh letih)
• natančen seznam premoženja z lastnoročnim podpisom dolžnika
• aktualen in popoln pregled premoženja in dolgov
• primerjava pričakovanih prihodkov in odhodkov v naslednjih 90 dneh (finančni načrt)
• seznam oseb in organov, ki jih je treba obvestiti v skladu z zakonom (npr upniki v stečaju, katerih naslovi so znani; organi itd)
• zadnje tri letne bilance 

 

Dolžnik mora vse to predložiti, dokazati in hkrati izjaviti, da je pripravljen pred sodiščem podpisati, da so njegovi podatki o premoženju in dolgovih pravilni in popolni ter da ni prikrilnobenega svojega premoženja.

 

Dodatna informacija: po popolni izpolnitvi sanacijskega načrta ima dolžnik možnost doseči izbris iz spisa o insolventnosti in sodnega registra.