Blog

Nekaj resničnih besed o znižanju avstrijske davčne obremenitve

Zdaj, tik pred državnozborskimi volitvami, so vsi mediji polni poročil o znižanju in posladkanju davčnih obremenitev, ki jih obljubljajo posamezne stranke. A skoraj nobena stranka ni v stanju povedati nekaj besed o davčnem bremenu v Avstriji. Tudi izjave o financiranju volilnih obljub ostajajo zelo nejasne in so pogosto enostavno nerazumljive.

Kaj je sploh davčno breme? To breme predstavlja razmerje med davki in socialnimi prispevki glede na bruto domači proizvod (BDP) neke države. Ta kazalnik nam pokaže, v kolikšni meri država posega v gospodarstvo in kako obremenjeni so državljani ter podjetja z davki in prispevki.

Kako visoko pa je davčno breme v Avstriji?

Avstrija ima v primerjavi z drugimi državami relativno visoko davčno breme. Leta 2022 je davčno breme v Avstriji znašalo približno 42,3 % BDP, vmes je naraslo na 43,6 % BDP. Pomeni, da breme permanentno narašča. Pravtako pa to tudi pomeni, da več kot dve petini celotne gospodarske aktivnosti Avstrije predstavljajo davki in prispevki, ki se stekajo v državno blagajno. Glavni viri državnih prihodkov so dohodnina, davek na dodano vrednost (DDV) in socialni prispevki. Avstrija te prihodke uporablja za financiranje obsežnega socialnega sistema, zdravstva, izobraževanja in infrastrukture.

Kako pa izgleda z davčnim bremenom v Evropi?

V Evropi se davčno breme med državami precej razlikuje. Skandinavske države, kot sta Švedska in Danska, imajo tradicionalno visoko davčno breme, pogosto nad 45 %. Te države imajo zelo razvite socialne sisteme, ki se financirajo z visokimi davki. Po drugi strani pa imata Irska in Švica bistveno nižje davčno breme, pogosto pod 30 %. To je lahko posledica manj razvitih socialnih sistemov ali osredotočenosti na nižje davke za spodbujanje naložb in gospodarske rasti.

Davčna obremenitev v Sloveniji znaša manj kot 40 %. To je številka, o kateri Avstrija lahko le sanja in je tudi pod naslednjo vlado zagotovo ne bo dosegla.

Primerjava in analiza

V primerjavi z evropskimi državami se torej Avstrija uvršča v zgornjo tretjino glede na raven davčnega bremena. To odraža močno vlogo naše države v gospodarstvu, zlasti na področju socialnih ugodnosti. Države s podobnim davčnim bremenom kot Avstrija sta Francija in Belgija, ki sta znani po svojih obsežnih socialnih sistemih in visokih državnih izdatkih.

Kljub temu na splošno lahko ugotovimo, da visoko davčno breme pogosto prinaša visok nivo socialne zaščite in državnih storitev. Vendar pa lahko to tudi negativno vpliva na gospodarsko dinamiko in konkurenčnost države, saj visoki davki lahko zmanjšajo naložbe in gospodarsko rast. Po drugi strani pa lahko nižje davčno breme vodi do manjše socialne varnosti, kar lahko poveča družbene neenakosti.

Zaključek:

Avstrija spada med države z visokim davčnim bremenom, kar jo postavlja ob bok skandinavskim državam, ki so znane po svojih obsežnih socialnih sistemih. To ima svoje prednosti in slabosti: po eni strani državljanom nudi visoko stopnjo varnosti in storitev, po drugi strani pa lahko zmanjša gospodarsko konkurenčnost. V evropskem kontekstu ostaja iskanje ravnovesja med državno podporo in gospodarsko svobodo ključna tema političnih razprav.

Verjemite mi, tudi nova vlada ne bo mogla zmanjšati sedanje visoke davčne obremenitve, saj so strukture naše države in njenih institucij vzpostavljene tako, da so za njihovo delovanje potrebne raznolike davščine in prispevki. Zato morate med volilnimi kampanjami vedno kritično pogledati na davčne obljube politikov, saj boste tako lažje zmanjšali vaša lastna pričakovanja v zvezi z obljubami.