Blog

Žvižgači so ljudje, ki prijavijo nedostatke v podjetjih in drugih institucijah, če jih ugotovijo pri svojem delu. Njihova motivacija je najbrž predvsem v tem, da želijo poročati o kaznjivih dejanjih ali o neetičnem delovanju ali pa, da svojo institucijo želijo zaščititi pred negativnimi posledicami. Lahko jim pa pretijo neželene posledice, saj s tem pogosto tvegajo svojo pozicijo v podjetju ali drugi ustanovi.

Če pazljivo sledimo poročilom, mnogokrat slišimo, da so preiskave sprožene na osnovi prijav, ki so jih izvedle osebe s poznavanjem internih potekov in s tem doprinesejo k upoštevanju pravnega reda in to na področjih, ki so za družbo pomembna.

Že leta 2019 je Evropski parlament skupaj z Evropskim svetom izdal direktivo, ki urejuje varnost oseb, ki prijavijo kršitve prava Evropske unije. Znani angleški izraz za prijavitelje je »whistleblower«. Direktiva določa, da se morajo v podjetjih vzpostaviti varne poti za prijave, da se s tem preprečijo maščevalni ukrepi. Sistem naj je dostopen zaposlenim, bivšim zaposlenim, prosilcem za zaposlitev in dobaviteljem podjetij. Podjetja potrebujejo ustrezen postopek, priročnike in opise potekov ter interna navodila zaposlenim, da vedo, kako sumljiva dejanja lahko prijavijo pristojnemu mestu.

V avstrijski pravni red je direktiva bila vnešena z Zakonom o zaščiti žvižgačev (HinweisegeberInnenschutzgesetz – HSchG, Link: RIS - HinweisgeberInnenschutzgesetz - Bundesrecht konsolidiert, Fassung vom 25.09.2023 (bka.gv.at)), ki je bil objavljen dne 25. februarja 2023. Za vzpostavitev ustreznih kanalov za prijavljanje zakon za podjetja z več kot 250 zaposlenimi predvideva rok šestih mesecev, torej do 25. avgusta 2023. Podjetja s 50 do 250 zaposlenimi imajo malo daljši prehodni rok do 18. decembra 2023. Za javno upravo so bili sprejeti posebni deželni zakoni, ki veljajo za deželno upravo, za okrajna glavarstva in za občinske uprave. V določenih sektorjih, na primer v finančnem sektorju, te obveze veljajo neodvisno od števila zaposlenih in deloma že mnoga leta.

Kakšni prekrški naj se javljajo ? Zakon navaja na primer prekrške v zvezi z javnimi naročili, v finančnih zadevah, v primerih preprečevanja pranja denarja in financiranja terorističnih aktivnosti, kršitve produktne varnosti, prometne varnosti, zaščite potrošnikov, zaščite podatkov in zasebnosti, zlorabe položaja ali podkupovanja. 

Ni nujno, da podjetja in druge institucije vzpostavijo obveščevalni kanal v lastni režiji in z lastnimi resursami. Pravne osebe se lahko pri vzpostvitvi prijavljalnih kanalov poslužijo skupnega mesta z drugimi podjetji ali pa naloge prenesejo na drugo ustanovo, ki upravlja postopek prijavljanja. S tem se lahko koristijo skupne kapacitete in posredno znižajo stroški. V primeru skupnega sistema prijavljanja imajo podjetja tudi skupno odgovornost v skladu s Splošno evropsko uredbo o varstvu podatkov (SUVP). Poleg internih kanalov bodo na razpolago tudi eksterne možnosti prijav, pravtako ostanejo nespremenjeno v uporabi doslej obstoječe eksterne strukture, na primer pri Nadzoru finančnega trga (Finanzmarktaufsicht).

Prekrški so lahko javljeni anonimno, čeprav zakon podjetjem ne nalaga obveze za ureditev možnosti anonimnege prijavljanja. Zakon seveda ščiti tudi osebe, ki anonimno javijo prekršek in pozneje postane njihova identiteta znana.

Podjetja so obvezana do zakonsko določenega roka zaposlenim ponuditi notranji kanal za prijave. Prijave naj se omogočijo pisno in/ali ustno. Na željo prijavitelja mora biti dana možnost osebnega srečanja. Notranji kanal prijavljanja naj bo urejen tako, da prijavitelje v prvi vrsti spodbuja k uporabi notranjega kanala. Za zunanji kanal prijavljanja je pristojen Zvezni urad za preventivo in preprečevanje korupcije, v kolikor niso izjemoma pristojne določene druge ustanove, na primer zastopniške organizacije kot sta Odvetniška zbornica ali pa Zbornica davčnih svetovalcev in revizorjev.

Za žvižgače je predvidena posebna zaščita, seveda pod pogojem, da je prijava rasnična in pravilna in da ni zavestno napačna ali zavajajoča. Krivične prijave bi bile vzrok za sankcije zaradi neresničnih trditev. Žvižgači so deležni zaščite pred kakršnikoli maščevanji, pred odpovedjo zaposlitve ali pred drugimi negativnimi posledicami kot so premestitve na drugo delovno mesto, znižanje plače ali pa neupoštevanje pri napredovanju.

Podjetja morajo obvestiti svoje zaposlene o informacijskih kanalih in jih spremljati v postopku prijave. Polega tega velja, da so žvižgači izvzeti iz obveznosti upoštevanja molčečnosti.

Če vzpostavljeni sistem v konkretnem primeru odstopa od zakonsko predvidenih pogojev, je lahko potrebno tudi soglasje obratnega sveta.

V kolikor bi bilo dokazano, da so podjetja kršila svoje obveznosti in ovirala žvižgače, da so bili izvedeni maščevalni ukrepi ali pa je bila kršena tajnost, so predvidene kazni med 20 in 40 tisoč evrov.

Administracija prijav privede do obdelave podatkov, ki mora biti v skladu z zakonodajo za zaščito zasebnosti. Zakon vsebuje določbe za ustrezno obdelavo podatkov in za zaščito varnosti obdelave. Obstojajo tudi določene izjeme glede pravic posameznika, ki jih načelno daje SUVP. 

Podatki, ki so povezani s prijavami, se morajo shraniti vsaj 5 let od zadnje uporabe oz. od zadnjega posredovanja, če ni zaradi tekočih upravnih ali sodnih postopkov potrebna daljša shramba. Z zajemanjem in obdelavo podatkov v zvezi s prijavami so lahko povezana tveganja, ki naj niso nepotrebno in nesorazmerno visoka. Presoja učinkov v skladu s SUVP v primeru uvedbe sistema ni potrebna, ker je bila narejena že s strani zakonodajalca. Tudi prijava sistema nadzorstvu ni potrebna, nujno je samo, da je sistem vzpostavljen, dobro dokumentiran in da so zaposleni o tem ustrezno obveščeni.

Pri vzpostavitvi ustreznega internega sistema je lahko koristna strokovna pomoč.

 

Avtor:

Mag. Rudolf Urban, MSc
podjetniški svetovalec
DE Dataexpert e.U.
E: rudolf.urban@expertgruppe.at
W: www.expertgruppe.at